Pandemija COVID-19 po vsem svetu povzroča veliko izgubo življenja, moti preživetje in grozi nedavnemu napredku na področju zdravja in napredka pri doseganju globalnih razvojnih ciljev, poudarjenih v 2020 Svetovni zdravstveni statistiki, ki jo je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) danes.
„Dobra novica je, da ljudje po vsem svetu živijo dlje in bolj zdravo. Slaba novica je, da je stopnja napredka prepočasna, da bi dosegla cilje trajnostnega razvoja in jo bo COVID-19 še naprej odstranil, "je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO.
„Pandemija poudarja, da morajo vse države vlagati v močne zdravstvene sisteme in primarno zdravstveno varstvo, kot najboljšo obrambo pred izbruhi, kot je COVID-19, in pred številnimi drugimi nevarnostmi za zdravje, s katerimi se ljudje po vsem svetu srečujejo vsak dan. Zdravstveni sistem in zdravstvena varnost sta dve strani istega kovanca. "
Svetovna zdravstvena statistika Svetovne zdravstvene organizacije - vsakoletni pregled zdravstvenega stanja na svetu - poroča o napredku glede na vrsto ključnih kazalcev zdravstvene in zdravstvene storitve, razkriva nekaj pomembnih spoznanj v smislu napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in vrzeli, ki jih je treba zapolniti.
Pričakovana življenjska doba in zdrava življenjska doba sta se povečala, vendar neenako.
Največji dobiček so poročali v državah z nizkim dohodkom, kjer se je pričakovana življenjska doba 21% ali 11 let povečala med 2000 in 2016 (v primerjavi s povečanjem za {{5 }}% ali 3 let v državah z višjimi dohodki).
Eden od dejavnikov napredka v državah z nižjimi dohodki je bil izboljšan dostop do storitev za preprečevanje in zdravljenje virusa HIV, malarije in tuberkuloze, pa tudi
število zanemarjenih tropskih bolezni, kot je morski črv. Drugo je bilo boljše zdravstveno varstvo mater in otrok, kar je povzročilo prepolovitev umrljivosti otrok med 2000 in 2018.
Toda na številnih področjih napredek zavlačuje. V zadnjih letih je pokritost z imunizacijo komajda narasla in obstaja bojazen, da bi se lahko povečala porast malarije. In v splošnem primanjkuje storitev znotraj in zunaj zdravstvenega sistema za preprečevanje in zdravljenje nenalezljivih bolezni (NCD), kot so rak, diabetes, bolezen srca in pljuč ter možganska kap. V 2016 je bil 71 odstotek vseh smrti po vsem svetu pripisan NCD, pri čemer se je večina 15 milijonov prezgodnjih smrti (85%) zgodila v nizkih in srednjih- države dohodka.
Ta neenakomeren napredek na splošno odraža neenakosti pri dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev. Le med tretjino in polovico svetovnega prebivalstva je bilo v 2017 mogoče pridobiti osnovne zdravstvene storitve. Pokritost storitev v državah z nizkim in srednjim dohodkom ostaja precej pod pokritjem v bogatejših; kot tudi gostota zdravstvene delovne sile. V več kot 40% vseh držav je manj kot 10 zdravnikov na 10 000 ljudi. V 55% držav je manj kot 40 negovalno in babiško osebje na 10 000 ljudi.
Nezmožnost plačila zdravstvenega varstva je še en velik izziv za mnoge. Glede na trenutne trende WHO ocenjuje, da bo letos 2020 približno 1 milijarda ljudi (skoraj 13 odstotka svetovnega prebivalstva) porabila najmanj 10% njihovi gospodinjski proračuni za zdravstveno varstvo. Večina teh ljudi živi v državah z nižjim srednjim dohodkom.
"Pandemija COVID-19 poudarja potrebo po zaščiti ljudi pred nujnimi dogodki na področju zdravja, pa tudi po spodbujanju splošne zdravstvene pokritosti in bolj zdrave populacije, da ljudje ne bodo potrebovali zdravstvenih storitev z večsekontralnimi intervencijami, kot so izboljšanje osnovne higiene in sanitarne oskrbe," je povedala dr. Samira Asma, Pomočnik generalnega direktorja WHO.
V 2017 je bilo ocenjeno, da več kot polovica (55%) svetovnega prebivalstva nima dostopa do varnih sanitarnih storitev, več kot ena četrtina (29%) pa je varno primanjkovala, vodena pitna voda. Istega leta dvema od petih gospodinjstev na svetu (40%) primanjkuje osnovnih pripomočkov za pranje rok z milom in vodo v svojem domu.
Svetovna zdravstvena statistika poudarja tudi potrebo po močnejših sistemih podatkov in zdravstvenih informacij. Neenakomerne zmogljivosti za zbiranje in uporabo natančnih, pravočasnih in primerljivih zdravstvenih statistik, kar spodkopava sposobnost držav za razumevanje trendov zdravstvenega varstva prebivalstva, razvoj ustreznih politik, dodeljevanje virov in prednostno posredovanje.
Za skoraj petino držav več kot polovica ključnih indikatorjev nima zadnjih primarnih ali neposrednih osnovnih podatkov, kar je še en velik izziv pri omogočanju državam, da se pripravijo, preprečijo in odzovejo na nujne primere na področju zdravja, kot je na primer pandemija COVID-19. SZO zato državam pomaga pri krepitvi sistemov nadzora in podatkov ter zdravstvenih informacij, tako da lahko merijo njihov status in upravljajo z izboljšavami.
"Sporočilo tega poročila je jasno: ko se svet spopada z najresnejšo pandemijo v 100 letih, le desetletje pred rokom SDG, moramo skupaj ukrepati, da okrepimo primarno zdravstveno varstvo in se osredotočimo na najbolj ranljive med nas, da bi odpravili hude neenakosti, ki narekujejo, kdo živi dolgo zdravo in kdo ne, «je dodala Asma. "To nam bo uspelo le tako, da bomo pomagali državam izboljšati svoje podatke in zdravstvene informacijske sisteme."
